bowie

staranje je postopno opuščanje vsega, kar je bilo v lajfu gud. menjavanja moških, erotičnih ekscesov, občutka, da lahko vse skupaj fukneš stran in začneš delati nekaj čisto drugega, nočnih odločitev, da se hočeš zjutraj zbuditi v milanu in se tudi boš, plavanja skozi podvodni tunel v upanju, da je valda tolk kratek, da sapa zadošča, nočne plovbe skoz kornate brez globinomera, risanja črtic, alkohola, občasnih, a ekstremnih športnih podvigov, jutranjega oblačenja hlač stoje na eni nogi, skoka na surfersko dilo, plesa do zjutraj, kave, ogromno ene hrane, ravnega trebuha, tolk las, da jih še v čopu zgleda velik. to je začetek, potem se spisek daljša. v smislu, zjutraj vstat in preživet dokler ne zagrabijo tablete in fizioterapija. bowie. idol iz mladosti. vse je naredil prav. vse je naredil 100%. če bi bil človek on, ne bi spremenil nič. tudi on je moral - pri vsem denarju in kreativnosti - skozi ista jajca. v noro uteho je ena sama stvar: v tem zadnjem hitu, ki ga je napisal in posnel umirajoč, sicer zgleda slabše, ni pa dobil starčevskega glasu, ne poje nič slabše, tekst ni nič slabši, enih stvari ni dal, niti malo jih ni.   https://youtu.be/y-JqH1M4Ya8